Pismo iz Amerike

Včeraj sem dobil prijetno presenečenje :) Brat je uletu v mojo sobo in mi dal pismo kolega Andrewa iz Amerike :) It made my day :) In sm se spet mal spomnu na čase in vragolije, ki smo jih izvajal tam :) Sploh na stvari, ki sva jih počela v Vegasu :) Ves vesel pogledam kuverto in nič več sanjarjenja... vrnem se nazaj v realnost... vidim kuverto ameriške vojske in se spomnem, da je Andrew na urjenju za Irak in da bo čez par mesecev že v prvi strelni liniji tam dol...

Ampak preden moje oči ratajo solzne sklenem odpret kuverto in prebrat vsebino :) Že takoj ko sem prebral njegov naslov na kuverti sem se spomnu na vse komplikacije, ki sem jih mel na carinah, ker teli Američani res toook zakomplicirajo vsako preprosto stvar :)

Pazite to:
PVT (Private) Priimek Ime
2nd Platoon C Troop 5th SQDN 15th Cav
3576 Wilson Rd.
Fort Knox, KY 40121-5728

Važn da oni rabjo tok enih bednih podatkov v naslovu :)

No, odprem kuverto in začnem brat pismo :) Pravi, da je vredu ampak da pogreša telefon in računalnik :) Piše, da pogreša svojo punco in naše skupne čase v Ameriki :) In še tole mi napiše, citiram: "Lol, you know if you join the U.S. Army you can become a citizen that way!" :) Super! Kaj pa ti to pol pomaga, če te itak v Irak pošljejo??!! :) Pravi tud, da me bo pršu obiskat takoj, ko našpara dost denarja :)

Priznam, da je blo par solz potočenih, ko sva se poslavljala (predvsem zato, ker sem vedu, da bo šel v Irak) in mislim, da bi solze tekle tud, če bi me pršu obiskat :) Za tiste, ki ne veste, kdo je, naj vam povem, da mi je bil kot brat v Ameriki in z njim ter pri njem doma sem prebil večino časa :) On je tist, ki me je pelu pogledat Grand Canyon, Vegas in še skor bi šla skupi na roadtrip do LA-ja, ampak potem njemu na žalost ni zneslo :( Vglavnem on je zaslužen za to, da je bilo moje bivanje v Ameriki naravnost nadsuper ;) Več o najinih dogodivščinah pa seveda v arhivu :) Zdej pa spet nazaj na to temo ;)

Z urjenjem bo končal konec januarja, potem pa se mi zdi, da mu dajo neki prostega časa (mesec ali dva) nato pa ga bojo poslal direkt v Irak :( Brez veze... sej fantje sploh ne vejo za kaj je dol vojna, pa tud škoda je takih dobrih fantov, ki bi lahko v življenju marsikej dosegl, tko pa jih velik konča kot številka v statistiki... no, se spomnem, ko mi je Andrew razlagu zakaj gre v vojsko :) Poleg vseh ostalih razlogov, ki jih tuki ne bi omenju, se Američani spomnejo dobre taktike za pridobivanje novih vojakov :) Pogoji, obljube in bonitete so skor sanjski :) Vojak ma super dobro plačo (ne spomnem se točnih številk, ki mi jih je govoru, sam vem da niso ble lih nizke), polno se lahko upokoji že pri 36ih letih, s tem da dobiva potem polno penzijo, pa tud medtem, ko služi v vojski mu vojska krije ma čist vse stroške, ki jih ma, od izobraževanja, do stroškov stanovanja, družine (če jo ma), šolanja za otroke, itd. :) Pa tud kamorkol prideš, in je treba kej plačat (npr. kakšno vstopnino) majo vojaki vse zastonj :) Zdej, če greš v vojsko in ti uspe preživet do penzije, potem se ti to še kako splača :) Ampak, treba je pa preživet... in glede na to, da po statistiki na teden umre okrog 25 ameriških vojakov v Iraku, potem je to že močno pod vprašajem :)

Jest sm mu hotu pisat že par dni nazaj in sm že napisu pismo, sam nism najdu časa, da bi ga nesu na pošto :) Zdej bom pa na novo napisu, pa ga probu čimprej oddat :) Sva se pa tud pogovarjala o možnosti, da bi ga jest pršu obiskat v Irak :) Že dalj časa si želim it tja za kakšen mesec z mojim zvestim spremljevalcem (fotkičem) in dokumentirat trpljenje ljudi, ne samo civilistov ampak tud vojakov in njihovih družin, ki so izgubili svojega sina, hčer, brata, sestro... in če bi vsaj ena od teh fotografij vsaj eni osebi vzbudila sočutje, potem bi se splačal :) Kaj pa vi pravte? Nej grem in poskušam dodat tisto malo kapljico v morje ozaveščanja ljudi o brezveznosti vojn al ne? :) No, v vsakem primeru ne bom šel še kakšni 2 leti, ker najprej je treba študij dokončat :) Pa še potem sploh vprašanje, če bi mi uspel dobit dovoljenja za tja dol :)